Zodiac:

Mr. Brooks:

Katie Melua

Igralne konzole. Nekateri jih poznate, nekateri ne. Zagotovo pa bi vsaj ena izmed njih morala počivati v dnevni sobi zabave, tekmovalnosti in druženja željnih ljudi. Sam (oziroma v navezi z bratom) sem si (oziroma si) lastim mnogo katero. Trenutno pa sta v naši dnevni sobi aktualni predvsem dve. Zakaj?

Preberi celoten vnos…

Kaj vse se dogaja zadnje čase okoli dveh stavkov, ki jih je vlada zapisala o sinhronizaciji filmov v Slovenščino. Moje mnenje je preprosto. Filme, označene kot otroške, oziroma mladinske bi morali sinhronizirati. Drugače v tistih letih nimaš niti trohice pojma kaj se v filmu dogaja, saj si ves čas omejen k počasnemu prebiranju podnapisov. Težko bi rekel, da sem se sam kaj naučil angleščine, ker v tistih letih ni bilo sinhronizacije. Po drugi strani pa je prav, da se na sinhronizacijo pozabi pri vseh drugih - “odraslih” filmih. Ko si enkrat dovolj star, da lahko povezuješ napisane besede v podnapisih z glasom lika v filmu se s tem precej naučiš. Poleg tega bi bila neumnost sinhronizirati filme v Slovenščino. Kar bodo pri teh “poskusih”, kot je vlada zapisala, slejkoprej ugotovili. Zatorej, naj se neha zganjati panika.

Deset dni je že minilo od prvega aprila in še vedno na ves glas upam, da bodo na Kanalu A razglasili “informativno” oddajo SVET za prvo-aprilsko šalo. Meni se namreč zdi oddaja bolj kot ne šala, mogoče parodija? Parodija na parodijo? Ali pa je vse res? Smo dobili informativno oddajo, ki izgleda kot holivudska B produkcija? In to ne po izgledu (to nagrado prejme pred časom prenovljeni Dnevnik na TVSLO), pač pa po vsebini. Če smo prej imeli oddaje, ki so pretežno vsebovale vsebino na ravni desetletnikov, so zdaj iz vsega skupaj naredili kar poročila. Nikoli nisem pomislil, da kaj takega sploh lahko naredijo.

Najboljše bi bilo, da oddajo združijo s 24UR in vseskupaj preselijo kar v hišo Big Brotherja. Ekstaza bi bila potemkaj popolna.

Ja, lahko rečem, da sem včeraj po dolgem času ponovno užival ob dobri akciji na filmskem platnu. Končno je 300 Špartancev prišlo v najbližji Kolosej in temu primerno sva se z boljšo polovico odpravila na predpremiero.

Premišljeval sem sicer, da bi film predelal podolgem in počez, vendar sem si premislil. Film si je preprosto potrebno ogledati in to vsekakor na velikih platnih, saj si pravega vzdušja, katerega si Špartanci vsekakor zaslužijo, doma nikakor ne boste mogli pripraviti.

Po treh letih suše od zadnjega Gospodarja prstanov je vojaško-akcijski spektakel, vreden svojega imena, ponovno tu. Za tiste, ki morda ne veste o čem govorim, pa brž na Apple Trailers za ogled prikolic in izsekov filma.

A new age has come: an age of freedom. And all will know that 300 Spartans gave their last breath to defend it.

Ker sem mnenja, da je za ogled filmov še vedno na prvem mestu obisk kinodvorane, tja v družbi punce pogosto tudi zahajam. Vendar me je mariborski Kolosej v dobrem letu obiskovanja večkrat presenetil. Ker so karte trenutno neverjetno poceni (555 sit) se zdi, da petnajst tisočakov na Joker kartici še lep čas ne bo izpuhtelo. Vendar poceni karte niso razlog, da se ob obisku vedno znova spomnim, da bi rad videl letno finančno poročilo mariborskega Koloseja.

Ko prihajava v četrtkih na premiere filmov sva namreč do minute pred začetkom ponavadi sama v dvorani. In potem se med reklamami odpro vrata in obisk se podvoji. Izjemno. In sedeti med 385. praznimi sedeži nikakor ni prijetno, čeprav občutek ob filmu nekako izgine.

Tako sem do nedavnega mislil, da je prazna dvorana neprijetna stvar. Niti predstavljati si ne morete kako sem se motil. Medtem ko občasen pogovor obiskovalcev, grglanje kokakole in hrup pokovke med filmom še preživim, pa mi je pretekli teden prekipelo. Nekdo se je namreč odločil, da bo veselo dajal komentarje na vsako sceno v filmu. Na glas seveda. Ampak ne na glas kot naglas, ampak na glas kot dretje. Vpitje. Vsakih deset sekund se je zadrl, kot bi bil v vrtcu. Na tem nivoju so bili seveda tudi komentarji omenjenega debila. In potem čakaš, da bo prišek varnostnik in omejenca vrgel ven, vendar se ne zgodi nič. Niti ti ne povrnejo karte, čeprav si polovico filma tuhtal na kakšen način odtrgati sosednji stol in z njim namlatiti omejenca… Na koncu tuhtanja ugotoviš, da ni vredno.

Zdaj torej vem. Ogled filma med 385. praznimi sedeži so filmska nebesa. Hvaljen bodi vsak omejenec, ki se odloči doma ogledati premiero. Samo, da ne bo prišel v kino.

Peter Vilfan, eden najboljših (če ne kar najboljši) športnih komentatorjev pri nas je pred dnevi v svoj blog (o tem kdaj drugič) jasno napisal, da je vpisan na listo svetnikov, kandidata za župana ljubljane. Čez dva dni piše v svojem blogu: “Povedali so mi namreč, da do daljnega, najmanj pa do 22. oktobra, ne bom mogel opravljati nalog košarkarskega komentatorja. Razlog je podpora, ki sem jo javno izrekel neodvisnemu kandidatu za župana Zoranu Jankoviču in dejstvo, da sem pristal tudi na njegovi listi za mestne svetnike.”

Glede na to, da je gospod Vilfan svojo odločitev jasno razložil in da ima za seboj več kot petnajstletno kariero je odločitev vodstva RTV-ja toliko bolj banalna. Menda res ne pričakujejo, da bo med prenosi tekem povedal kaj v smislu: “Vsi za Jankoviča glasovat!”. To pomeni, da bomo tudi pri košarki poslušali neke na novo odkrite glasove? Verjetno.

Morda pa je čas, da Prva TV spelje pravice tudi za košarko (kar se že dlje časa govori) in da g. Vilfan resno premisli o zamenjavi televizije?

edit: link do Vilfanovega bloga. Klik!

Tekmovalci zapustijo štartna mesta. Skupaj se odpravijo po stopnicah vse do glavnega vhoda, kjer se že slišijo vzkliki in petje njihov imen. Sorodniki in prijatelji jih zagledajo. Zdaj jih ločijo le še ene svetleče stopnice. Začne se delirij, le še nekaj korakov do začetka. Bum. Vrata zaprta. Začelo se je.

Očitno je lanskoletni Bar prinesel toliko svežega cekina, da so si lahko letos privoščili kar preobleko Jonasovega Milijonarja.  Otvoritev pa postregli s šovom, ki dosega range otvoritev finala lige NBA. Če le ne bi ponovno sceno vodil tip, ki govori s takim glasom, da ne veš ali dejansko kaj povezuje, oziroma ali bi rad sestavil kakšen smiseln stavek. Pa če ne bi ves čas podjebaval barmana, ki kljub svoji zafrustriranosti uspe povedati kaj bolj pametnega od prvega. No bi povedal seveda, če mu ne bi omenjeni gospod ves čas skakal v besedo in ga prekinjal. Ni čudno, da je potem zafrustriran, tudi jaz bi bil. Pa če ne bi kazali nekih kvazi fanov iz Spodnjega Dupleka. Pa če ne bi vsakega tekmovalca najprej povprašal o njegovi spolni usmerjenosti. Pa če ne bi stalno pred reklamami bluzil, zakaj moram ostati pred TV-jem. Pa če… 

No, vsaj izbor kandidatov je ponovno pričakovan. Od prvega dne si bodo skočili v lase. Gledanost bo ponovno na vrhuncu.