Zanimivo pri namiznih igrah je vsekakor njih pakiranje iz strani založnikov. Medtem ko je vsebina vsake igre zagotovo zapakirana v škatlo, pa je vsebina mnogokrat zelo različna. Po kvaliteti seveda. Založniki se namreč odločajo za ralične pristope in načine pakiranja ter izdelovanje sestavnih delov. Nekakšen standard je, da ima škatla na spodnjem delu model iz ulite plastike, kamor lepo sedejo figurice, karte, itn., ko jih enkrat razdereš in odpakiraš iz originalne embalaže. Vendarle pa se rado pripeti, da odprem igro, nakar opazim, da se v vsebini škatle ne nahaja nič plastiki podobnega. To preprosto pomeni, da so vsi delci, karte in podobne reči popakirane z vrečkami oz. gumicami. Ali še boljše, zraven ni ne enega ne drugega, tako da ti ostane edinole, da sam izgruntaš rešitev ali pa jih vseskupaj nelagodno in nepraktično mešaš in iščeš kar v škatli.

No, z bratom sva pred časom kupila odlično igro Twilight Struggle (o kateri bom napisal kaj več kdaj prihodnjič) in ker je založnik varčeval pri zgoraj omenjenih rečeh, je bilo potrebno poprijeti za roke. V eni uri je nastal načrt:

Tri dni in deset ur porabljenega dela z lesom kasneje, pa je bil končan tudi izdelek*:

V delu pa je že načrt za Railroad Tycoon. Ja, tudi pri tej so šparali :).

*Vse je narejeno iz enega samega kosa lesa (smreke). Če bi kdo rad kakšen napotek ali razlago več, naj napiše v komentarjih.