Zvezdan Martič, vodja MMC-ja na RTV Slovenija je včeraj napisal zanimivo objavo z enakim naslovom. Čeprav naj bi bil to šele prvi od štirih delov, se me tema vsaj malce tiče, zato podajam svoje odgovore na to, sila pomembno vprašanje.

Vsekakor se strinjam, da je prihodnost slovenije močno odvisna od “računalničarjev”. V navednicah zato, ker mi ni povsem jasno kako si avtor razlaga besedo računalničar. Ljudje, ki se v zameno za kruh in mleko ukvarjajo z računalniki? Okej. Kaj pa tisti, ki to v večji meri počno v svojem prostem času? Okej. Pa nadebudni igričarji, ki dnevno po več ur zgolj nažigajo špile? So ti tudi računalničarji? Verjetno so, ni pa od njih odvisna prihodnost slovenije. Pa se res kdo, razen nekaterih igričarjev označuje za “geek-a”? Ne.

In v čem (kar se tiče spolnega življenja) je problem biti računalničar? Mar smo računalničarji asocialni, in če bi bili, ali bi imeli zaradi tega probleme v spolnem življenju? Ne bi rekel. Asocialnost namreč temelji na splošno veljavnim družbenim normam. Ki pa so seveda močno prilagodljive in fleksibilne. Vsi se zavedamo, da je prihodnost kar se tiče računalništva med vsemi “načini življenja” najbolj prodorna in norme se bodo v prihodnjih letih močno nagnile na stran računalničarjev. Takorekoč, čez noč bomo postali mainstream. Če nismo že.

Lahko torej rečemo, da je spolno življenje računalničarjev “resen gospodarski, političen in strateški problem”? Ravno obratno. Spolno življenje ne-računalničarjev bo kmalu postal problem. Seveda pa ne resen, še manj pa političen in strateški. Prihodnost je namreč, kot smo ugotovili v računalnikih.

Na tem mestu bi lahko marsikdo prišel do napačnega zaključka, da se nam ravno zaradi zgoraj napisanih stvari ne piše dobro. Bo celotna računalniška Slovenija živela noč in dan za računalnikom? In kako si potem lahko sploh predstavljam, da bo kdo sploh seksal? Ne boste verjeli, ampak spremenilo se ne bo prav nič. V kolikor lahko kdo reče, da se v teh časih precej računalničarjev (je to sploh res?) ne more vključiti v družbo (tudi nogometaši pred dvesto leti niso bili ravno sprejeti, pa poglejte kakšen status imajo zdaj), se bo to seveda spremenilo, saj bo družba postala pretežno računalniška. Diskoteke se tako ne bodo zaprle, le tema pogovorov ob vrčih piva ne bo več tipično avtomobilistična ampak pretežno računalniška. Družbo pa bodo sestavljali tako moški, kot tudi ženske. Sexali pa bomo vsi.

Prihodnost računalničarja je torej svetla kot še nikoli ni bila.