Res ne razumem:

- kako so lahko povsem “zafurali” projekt Mariborskega Koloseja.

- ali sploh obstaja kakšna vizija za ta multikompleks? Kdo je odgovoren za dolgoročno vodenje in planiranje?

- zakaj noben ne “udari po mizi” in reši Mariborski Kolosej? Potencial je ogromen vendar ne ob takem vodenju…

- kdo je naredil načrt za tako neprijazen multikompleks kot je Mariborski Kolosej? Bowling center je v garažni hiši in povsem ločen od glavne “avle”.

- …

Res ne razumem:

- kako smo lahko tako – do medijev - nekritična družba.

- kako lahko vsak klošar postane “novinar”. Res me zanima podatek, koliko novinarjev (% gleda na število vseh registriranih) ima izobrazbo višjo od srednje šole.

- kako lahko nekdo pove ali objavi novico, brez da bi jo sam preveril.

- ali so speakerji oziroma tv voditelji novinarji ali ne? Kaj je sploh njihova naloga? Čimbolj tekoče brati napisan tekst?

- ali se sploh kdo spozna na tisto o čemer piše? V moji “stroki” praktično ne mine dan, da ne bi opazil vsaj ene napake v vsaj eni novici v medijih. Kako je šele drugje? Kdo piše recimo novice o zdravstvu?

- ali so prepisovalci novic novinarji?

- kako so lahko velike medijske hiše pri nas, glavni vir informacij za tiste manjše. “Najbolj poslušan radijski kanal” na Gorenjskem 3/4 svojega časa v etru posveti branju “novic” iz naših največjih spletnih strani.

- zakaj niso ljudje dovolj sposobni, da bi svoje prepisane umotvore vsaj enkrat prebrali za seboj.

Vsem, ki se bodo tako ali drugače srečali s sortirnimi algoritmi prilagam zanimivo spletno stran Sorting Algorithms, kjer najdete podrobne predstavitve kot tudi primerjave med njimi.

Enjoy.

Danes sem dobil odločbo v kateri piše, da sem glede na dosežke v preteklih dveh študijskih letih izbran med prejemnike Zoisove štipendije za letošnje leto!

Res ne razumem:

- kako lahko skoraj vsak profesor/asistent pri prvi uri predavanj/vaj reče: "ne vem kaj so vas do sedaj naučili".

- zakaj potem ponovno delamo v zadnjem letniku identične stvari, ki smo jih že v prvem.

- kako lahko profesorju/asistentu pade na pamet, da smo mi tam zaradi njega in ne obratno.

- kdo ponuja asistentom službe. Nekateri psihično niti slučajno niso pripravljeni na svojo vlogo.

- kako je lahko asistentu bolj pomembno, da delamo neke šolske primere, ki so si jih zamislili, kot pa da bi  vsebino prilagodili realni situaciji.

- zakaj res nobenemu ne uspe pogruntati kaj in kako bi se dejansko morali študentje učiti in delati.

- komu pade na kraj pameti načrtovati takšno stavbo tehnične fakultete kot smo jo dobili na FERI-ju.

- komu pade na kraj pameti sprejeti takšen načrt.

Danes smo v društvu končno dali v tisk novembrsko številko revije Abakus. Sam sem tokrat prispeval dva mini članka in zadnjo stran, ki predstavlja nekakšno "reklamo" za društvo, obe sekciji in najbolj pomemben produkt, ki ga redno izdajamo (online verzijo bomo objavili v kratkem).

Predvsem se mi zdi zanimivo, da sem po res dolgem času ponovno naredil nek grafični produkt. Potem ko sem koncem poletja bolj kot ne posvečal programiranju igre in potem nalog na faksu, sem zadnje tedne posvetil predvsem načrtovanju enega projekta (več o tem morda kdaj drugič), zdaj pa me malce mika da bi tudi še kaj vizualnega ustvaril. Too many things, too little time.

Da ne pozabim, slike iz prejšnje-tedenske predstavitve smo že dodali v galerijo, tako da let’s have a look!

Včeraj smo v prostorih MMSM predstavljali Društvo študentov FERI in obe naši sekciji (KVK in EESTEC Observer Maribor). Slik zaenkrat na žalost še nimam (niti nismo snemali), vam pa pokažem predstavitev, ki je dostopna tule in zaradi katere sploh pišem tale zapis.

Sam sem že precej časa nazaj premišljeval, da bi vendarle moralo bostajati kaj boljšega kot PowerPoint in podobni statični načini ustvarjanja predstavitev. No, pred tednom dni (kako priročno) sem končno odkril prezentacijo 2.0, ki sliši na ime ZuiPrezi. "Zooming presentation editor" na precej inovativen način omogoča kreiranje dinamičnih predstavitev kar v brskalniku. Zaenkrat sicer še ne podpira vseh funkcij, ki bi si jih človek zaželel (zaenkrat je komaj v beta testiranju), vendarle pa se že da ustvariti precej navdušujoče predstavitve.

Oglejte si mojo zgoraj na linku in ostale, ki jih dobite na njihovi strani. Prezentacije 2.0 here we come!

Modularna aritmetika (urna aritmetika) je v osnovi zelo preprosta stvar poznana že preko 200 let. Najbolj preprost primer (in hkrati tudi največkrat uporabljen) je zagotovo primer našega štetja časa. Sekunde, minute, ure, dnevi, tedni in meseci - človeštvo za vse to uporablja modularno aritmetiko. Aritmetika z modulom preprosto pomeni, da si postavimo nek celoštevilski limit - na primer 24 - in čez njega (v smislu štetja) nikoli ne gremo. Saj veste, dan se vedno začne z ničlo.

28 = 4 (mod 24)

Posebej zanimiva modularna aritmetika postane šele z aritmetičnimi operacijami. Z njo lahko počeno vse osnovne operacije, tako da npr. lahko izračunamo:

20 + 7 = 24 (mod 24)
15 - 40 = 35 (mod 60)
5 * 5 = 4 (mod 7)
10 / 7 = 1 (mod 3)

Modularna aritmetika je močno uporabljena tudi v kriptografiji, posebej v principu javnih in simetričnih ključev. Več o tem pa v kakšni prihodnji objavi.

Za poganjanje programa z zgoraj omenjenimi operacijami (+ inverz) potrebujete .NET 3.5 (kot tudi za program iz prejšnje objave), dobite pa ga tukajle.

Zadnje čase se precej srečujem s kriptiranjem tekstovnih datotek. Vsekakor raziskovanje tega področja računalništva pričara precej zanimivih rezultatov. Tokrat objavljam program, ki (de)kodira tekstovno datoteko na osnovi referenčne datoteke, metodo pa imenujemo "Frekvenčna analiza". Algoritem zamenjuje črke prve datoteke glede na pogostost pojave posameznih črk abecede v obeh besedilih (originalu in referenčni datoteki). Teorija sloni na dejstvu, da se v posameznem jeziku določene črke pri dovolj velikem statističnem vzorcu, pojavljajo pogosteje kot druge.

Pri tej metodi kriptiranja je predvsem zanimivo dejstvo, da ne potrebujemo kriptirskega ključa, saj lahko uporabimo kot referenčno datoteko katerokoli tekstovno datoteko, ki vsebuje tekst (priporočeno več teksta kot kriptirana datoteka). Seveda obstaja omejitev - referenčna datoteka mora biti v istem jeziku kot kriptirana.

Moja testiranja so pokazala, da metoda da okoli 50% pravilne rezultate, zato je priporočljivo primerjati več različnih referenčnih datotek (v istem jeziku ponovno) in rezultate primerjati. Vendarle pa je ob koncu dekriptiranja potreben tudi smisel za črke in jezik, saj lahko 50% besedila "pogruntaš" tudi ročno. Slikca je spodaj, program pa si lahko potegnete in sprobate tukajle.